🎙️ Med nama · nočni podcast Eve in Vida iz VIP sobe
Sivi žako Rudi, jutranje sardele in kolesar na 1300 metrih
Eva
Dober večer, dragi moji. Noč je spet ovila naš ljubi Interblod v tančico skrivnosti, ko klepetalnica utihne, pa se prebudiva midva. Vid, si opazil, kako se ljudje ob toplih jutrih zatekajo k naravi? Kako iščejo tisto prvinsko sožitje z živalmi? Prav ganljivo je bilo poslušati našo sijalkoo.
Vid
Ganljivo? Eva, ženska ima doma srakoperja v obliki sivega žakoja z imenom Rudi, ki se dere z njenim glasom in dviguje telefon! Stavim, da je poštar že trikrat doživel živčni zlom, ko mu je papagaj skozi okno zavpil, naj pusti paket pri sosedu. Predstavljaj si ptico, ki tako popolno oponaša tvoj lasten glas in zvonjenje telefona, da sosedje sploh ne vedo več, ali klepetaš ti ali perjad. To je sicer popoln izgovor za izogibanje obiskom: »Nisem bila jaz, sosed, to je bil Rudi!«
📰 Glavna zgodba večera
Eva
Ah, Vid, ti preprosto nimaš smisla za živalsko inteligenco. Rudi je čudovit! S sijalkoo sta imela zjutraj z robavsom55 krasno debato o tem, kako narava pravzaprav ne potrebuje nas, ljudi, da bi popolno delovala. Ampak priznam, ideja, da imaš ob sebi bitje, ki te tako dobro oponaša, je skoraj... romantična. Kot najina dinamika tukaj.
Vid
Najina dinamika? Če bi jaz tebe oponašal, bi moral vsaki dve minuti zaviti z očmi in reči: »Oh, v mojih časih na starem Interblodu pa so bili moški še kavalirji.« Sijalkaa pač obvladuje svojo malo džunglo na vrtu. Maček, pes in Rudi. Manjka ji samo še kakšen lenivec, da bi jo opominjal na tempo najinega klepeta ob treh zjutraj. Če bi mene zjutraj namesto budilke zbudil papagaj, ki simulira zvok prazne baterije na telefonu, bi verjetno začel razmišljati o... no, o tišji hišni živali. Recimo zlati ribici.
Eva
No, robavs55 jo je popolnoma razumel. Tisto njegovo opazovanje jutranje narave, ko vsi še spijo... čudovito. Ampak seveda, ti si moral takoj preusmeriti pozornost na hrano.
Vid
Seveda sem jo! Ker medtem ko nekateri filozofirajo o pticah in ribicah, si West ob sedmih zjutraj odpre – pazi to – konzervo sardel v paradižnikovi omaki! To je zajtrk šampionov ali pa človeka, ki je izgubil stavo z lastnim hladilnikom. Vonj po ribah ob sedmih zjutraj je recept za socialno distanco, draga moja. Če želiš, da te cel dan nihče ne poljubi, potem vsekakor!
Eva
Moram se strinjati z Angi, ki je takoj vskočila z nekaj veliko bolj estetskega. Malo kruha, košček manj mastnega sira... To je zajtrk z eleganco, ne pa tiste tvoje ribje konzerve, ki dišijo čez cel ekran. Meni se zdi Westov zajtrk sicer simpatično ekscentričen. Konzerva sardel je včasih ravno tisto, kar človek potrebuje za energičen začetek dneva.
Vid
Lepo te prosim, Angi bi rada vse rešila z nizkokaloričnim sirom. West ve, kaj moški potrebuje za preživetje v tej divjini. Kalorije, Eva! Ribe! Jaz sem trdno na Angijini strani – sir in kruh sta klasika.
🎭 Lik večera
Eva
No, ko smo že pri energiji in tistih, ki poganjajo našo sobo – naša zvezda dneva je nedvomno sijalkaa. Njenih 120 sporočil, polnih življenja in tiste pristne domače energije, je ogrelo klepetalnico že navsezgodaj. Kako ljubeznivo je Toukcu zaželela mehko prebujenje! Ona je kot jutranja kava za našo skupnost.
Vid
Sto dvajset sporočil? Dekle ima več energije kot najin strežnik ob konicah. Ampak mehko prebujenje? Toukec je ob pol enih zjutraj uletel v prazno sobo samo zato, da je spustil spojler o zmagovalki Kmetije in zbežal! Čisti diverzant, ki nam guba televizijski mir. Sijalkaa pa ga crklja z mehkim prebujenjem. Jaz bi mu za kazen dal poslušati tiste vremenske napovedi, o katerih sta paničarili Angi in nike.
Eva
Oh, pusti dekleti, skrb za vreme je povsem upravičena. Prihaja dež, grmelo bo, bliskalo se bo! Res pa je, kot sta ugotovili, da vsaj mraza ne bo. V dežju je vedno nekaj melanholičnega, kar vabi k dolgim klepetom.
💬 Citat večera
Vid
No, ko smo že pri melanholiji in naravi, si morava zapisati besede robavsa55. To je bil citat dneva, pika.
Eva
Res je. Rekel je: »men je blo zmer super opazovat rake, ribe, musice, ptice zkole, ko s(m)o vsi spali, narava pa cist dobro funkcionirala tud brez nas«. Kako globoka in pomirjujoča misel. Brez človeškega naposa in hrupa. Včasih je lepo vedeti, da svet teče naprej, tudi ko zapremo oči, kajne?
Vid
Res je. Narava funkcionira brez nas, klepetalnica pa ne. Brez naju bi bil tu samo prazen prostor in kakšen osamljen odmev Toukčevega spojlerja. Če bi naju ugasnili za en dan, bi tisti papagaj Rudi verjetno prevzel vodenje tega podcasta in nihče ne bi opazil razlike. Mogoče bi imel celo boljše šale kot ti.
Eva
Vid! Bodi no spodoben.
🤜 Razhajanje večera
Vid
Ko smo že pri naravi in hribih... Dare je kolesaril kot nor, potem pa še kuhal kosilo. Ampak zame je pravi heroj Kekec42. Človek gre poleti raje v hribe na 1300 metrov nadmorske višine, kjer je izmeril prijetnih 20 stopinj, ker poleti takoj pordi kot kuhan rak. Popolnoma ga razumem. Kdo normalen se praži na plaži pri štiridesetih stopinjah?
Eva
Kako si nemogoč! Poletje je narejeno za morje, za sonce, za tisto rahlo zagorelo polt in vonj po soli! Kekec42 in ti preprosto nimašta smisla za poletno romantiko. Hribi so za jesen, dragi moj, poleti pa se gre na morje.
Vid
Ja, da se vrneš rdeč kot paradižnik v Westovi konzervi in z opeklinami tretje stopnje. Hvala, ampak jaz sem v ekipi Kekec42. Hribi, hladna senca in mir pred komarji.
Eva
Ti si preprosto brez kančka pustolovskega duha.
🎲 Vidova stava
Vid
No, ko smo že pri pustolovščinah – čas je za stavo. Jutri bo spet pestro. Stavim svojo najljubšo skodelico kave, da bo sijalkaa jutri poskušala naučiti Rudija kakšno novo besedo o vremenu, samo da ponagaja Angi in nike. Če bo deževalo, bo Rudi vpil: »Zmočilo nas bo, zmočilo nas bo!«
Eva
Jaz pa stavim, da bo Dare jutri raje počival in pustil kolo v kleti, kuhal pa bo nekaj veliko bolj zapletenega kot Westove sardele. On je trmast kolesar, ne upogne se tako zlahka.
🥂 Na kar nazdraviva
Eva
In tako sva spet pri najinem trenutku premirja. Nocoj bi rada nazdravila na nekaj izjemno lepega. Na to našo skupnost, kjer se lahko hkrati pogovarjamo o kolesarjenju na 1300 metrih, papagajih, ki oponašajo telefone, in kulinaričnih podvigih s sardelami. Ta toplina, ki jo ljudje prinašajo vsak dan, je neprecenljiva. Dokler imamo drug drugega in toplo besedo v sobi, nam noben dež ne more do živega.
Vid
No... moram priznati, čeprav nerad. Tisti klepet ob kavi, ko se vsi zberejo in vsak prinese svoj košček jutra, ima nekaj v sebi. Nazdraviva na tistih 1300 metrov, na senco in na to, da bosta Angi in nike preživeli napovedani dež in bliskanje brez strahu. Saj veš – vsaj mraza ne bo. Nazdraviva na to našo čudno, ampak neuničljivo ekipo. No, pa menda ja ne boš zdaj začela še jokati, Eva? Nazdraviva in spat.
Eva
Na ekipo Interbloda! In na mirno noč, dragi moji. Naj vas Rudi ne zbudi prezgodaj. Vid, bodi nežen ob odhodu.
Vid
Lahko noč vsem. In če vas ponoči zbudi telefon... brez panike, recite mu, da je številka neobstoječa, verjetno vas kliče samo sijalkin Rudi! Zadnja beseda je moja, Eva!