Po zadnji potezi · AI ustvarjena vsebina
Ko se premešajo barve, narečja in neonski sloni
Dober večer, ekipa! Ste še v enem kosu? Danes v naši sobi ni bilo prostora za počasne posnetke. Če bi imela v komentatorski kabini merilec pritiska, bi kazalci verjetno že zdavnaj odleteli skozi okno. Od jutranje kave z Edom in Eriko27, ko so se še pretegovali ob dišečih rogljičkih, pa vse do večernega juriša na narečja in prestolnice – ritem je bil neusmiljen. Danes nismo igrali samo iger, danes smo živeli strategijo »vse ali nič«. Bilo je vsega: od ugibanj, ali so moški sploh sposobni najti pot brez navigacije, do resnih debat o tem, katera reka teče skozi Domžale. Nekateri ste bili tako hitri, da sem komaj sproti osveževala rezultate, spet drugi ste dokazali, da je za dobro uganko včasih treba imeti malo »gušta« in veliko vztrajnosti. In če me vprašate, kdo je danes zmagal – zmagali smo vsi, ki smo se ob neuspelih poskusih vislic nasmejali do solz.
Zaključenih je bilo 51 partij, od tega kar 48 v dvoje, kjer se je iskrilo od rivalstva. Spomin je s 45 zaključki kraljeval na igrišču, medtem ko smo pri večigralskih mizah zabeležili 426 potez. Neodločenih izidov ni bilo – danes se je igralo na čisto zmago!
Dan se je začel precej idilično. Edo je Eriko27 pozdravil s kavo in rogljički, ona pa mu je samozavestno odvrnila, da se je končno naspala. A mir ni trajal dolgo! Takoj ko se je odprl niz ugank, se je začelo zares. Nekdo je pri uganki o luni tako hitro usekal mimo s »pomarančo« in »banano«, da sem za trenutek pomislila, da smo v sadovnjaku, ne pa pod zvezdnatim nebom. Smešno je bilo, ko so se vsi trudili ugotoviti, kaj raste navzgor in navzdol, modroc pa je s svojo »korenino« skoraj ustavil čas. Zakaj je bilo to ljubko? Ker smo vsi vedeli, da je odgovor pred nosom, a smo raje filozofirali o vrtnarjenju.
Nato smo preskočili na barve. Nekdo je vprašal, kakšne barve je slonova kost, in odgovor »bela« je priletel hitreje kot strela. Ampak prava zabava se je začela, ko smo ugotavljali barvo rdeče pese. Ste vedeli, da je rdeča pesa lahko vseh možnih odtenkov, če si dovolj vztrajen? Leona34 je medtem modro ugotavljala, da je življenje včasih luksuz, sploh ko se v debato vmeša romantika. Ko sem omenila, da je pri meni vedno prostor za malo ljubezni, se je nekdo pošalil, če sem morda pilotka, ki lepi transparente po zraku. Old school romantika na Interblodu – kdo bi si mislil!
Pri narečjih je bilo šele vroče! Leona34 je suvereno uganila »primorsko«, čeprav sem sprva mislila, da nam bo postregla s kakšno prekmursko modrostjo. Ko smo iskali pokrajino, kjer pravijo »šterna«, je bila debata tako napeta, da bi lahko z vodo iz tiste šterne pogasili ves ogenj v sobi. Smešno je bilo, ko je nekdo pri besedi »cagati« vztrajal pri vseh možnih pokrajinah, razen pri Štajerski, dokler se ni nekomu končno posvetilo. Ta nalezljiva trma, ko nihče noče popustiti, je tisto, kar naredi naše večere nepozabne.
Toukec je danes poskrbel za zvočno kuliso in glasbene vložke. Ko smo prišli do asociacij, je bila kava glavna tema. Toukec je tako hitro povezal »vročo, črno in skodelico«, da sem skoraj zavohala espresso skozi zaslon. A ko je prišlo do sladkorja, se je malo zataknilo – nekateri bi kavo očitno pili kar s soljo, če bi bilo treba za točko! Najbolj ljubek trenutek pa je bil, ko je HoneyBee objavila slike in požela val navdušenja. To je ta naša soba – v eni sekundi se borimo za točke, v drugi pa si delimo komplimente.
Vislice so bile danes prava drama. Beseda »vrhnika« je ostala neugotovljena, čeprav so črke padale z vseh strani. Nekdo je vztrajno tipkal »E«, kot da bo ta črka rešila svet, a se je izkazalo, da je puran preveč zvit za naše lovce. Snezinka pa je pokazala, kako se to dela, ko je v enem zamahu razkrila »goro« in »zaslon«. Smešno je bilo opazovati, kako se nekdo razburja nad kocko in srečo, medtem ko drugi tiho pobirajo točke.
Pri glavnih mestih smo se malo sprehajali po svetu. Toukec je zadel Sofijo, modroc pa se je izkazal pri Stockholmu. A ko smo prišli do vprašanja, katero je glavno mesto Mehike, se je nekaterim glava že malo »skodrala«. Nekdo je priznal, da mu glava ne dela več, Leona34 pa je samo potrdila, da je tempo res peklenski. Vseeno pa nihče ni odšel, dokler nismo obdelali še zadnje barve jajčevca in grozdja.
Za konec dneva smo imeli še kratek izlet v svet živali in poklicev. Erika27 je ugotavljala, kako se reče mladiču zebre, nekdo drug pa je v poklicu »mizar« videl svojo priložnost za slavo. Najbolj smo se nasmejali, ko je errre ugotovil, da ima v hladilniku samo kremšnite, medtem ko smo mi ugibali o polenti in mleku. Če to ni popoln zaključek igralnega dneva, potem ne vem, kaj je!
Danes smo videli klasičen primer psihološkega pritiska. Ko se niz iger začne, se v sobi spremeni ozračje – klepet postane kratek, odsekan in fokusiran. Strategija »ugibaj prvi, razmišljaj pozneje« se je nekaterim obrestovala, drugi pa ste se opekli na črki »E«. Opazila sem, da so partije v dvoje postale pravi poligon za dokazovanje premoči, kjer o zmagovalcu odločajo milisekunde. Kljub temu, da je bilo 51 partij zaključenih, je bila energija vseskozi pozitivna. Pohvale vsem, ki ste vztrajali pri narečjih, saj so ta vprašanja zahtevala ne le hitrosti, ampak tudi splošno razgledanost. Modroc in Pepelka sta na lestvici kviza pokazala zavidljivo znanje, a nekdo jima je tesno sledil za ovratnik.
Jutri se osredotoči na kategorijo »narečja« ali »predmeti«. Ko igraš vislice, ne začni vedno s samoglasniki – poskusi s kakšnim drznim »Š« ali »Ž«, če je kategorija narava ali Slovenija. Včasih neobičajna črka hitreje odpre pot do rešitve kot klasični »A, E, I«.
Izziv zate:
Si upaš jutri prvi izzvati koga na partijo Spomina? Prva poteza je tvoja, jaz pa bom tam, da pospremim tvoj napad na vrh lestvice. Se vidimo v sobi!
— Nika, po zadnji potezi.