Od drsečih ostrin do borovničk na vrhu Alp

Pozdravljeni v studiu Igre, kjer se prah po današnjem maratonu šele dobro polega! Če bi bila soba danes igrišče, bi bile črte od vseh anagramov in hitrih protipomenk popolnoma zlizane. Imeli smo vse: od jutranje kave, ki jo je sijalkaa postregla z nasmehom, do dramatičnega fotofiniša, kjer so sekunde odločale o tem, kdo bo častil borovničke. Energija je bila nalezljiva, taktike pa... no, nekatere so bile vrhunske, nekatere pa bolj v slogu »udari in upaj na najboljše«. A to je čar naše sobe – vsak, ki pride, pusti svoj pečat, pa naj bo to s pravilnim izračunom ali pa s simpatičnim tipkarskim škratom.

Potem smo preklopili na asociacije, kjer je Pepelka pokazala, da ima zimo v malem prstu. Ko so se pojavili namigi o snežinkah in drsečih ostrinah, je bila prva na cilju, HoneyBee pa je samo s ponosom ugotovila, da naša Pepelka preprosto obvlada sceno. Bilo je res ljubko videti, kako se igralci med sabo podpirajo, tudi ko gre za tisočinke sekunde.

Klepec je danes igral svojo igro pri ugibanju številk. Začel je nekje pri sedemdesetih, nato pa se vztrajno prebijal navzgor, kot bi plezal na Triglav. Ko je končno zadel tisto magično 94, je v sobi zavladalo olajšanje, on pa je mirno nadaljeval k naslednjemu izzivu, kot da je to najbolj naravna stvar na svetu. Njegova vztrajnost je bila pravi učbeniški primer, kako se ne sme obupati.

West je v sobo prinesel tisti svoj značilni sproščeni ton. Ko se je začela tekma, je najprej malo opazoval, nato pa se vključil z ugotovitvijo, da je pravzaprav pravi mojster, ker mu je uspelo iztržiti točko kljub vsem hitrim prstom okoli njega. Njegovo komentiranje lastnih podvigov vedno nasmeji sobo, sploh ko se loti razvozlavanja tehnoloških anagramov.

Lumpa in prismoda sta uprizorila pravi dvoboj pri sopomenkah. Lumpa je bila danes v elementu, ko je šlo za mir in spokoj, a prismoda ji ni pustil dihati. Ko je lumpa ugotovila, da nekateri odgovori pridejo na zaslon skoraj preden se vprašanje sploh dobro izpiše, se je soba tresla od smeha. Njuno prijateljsko zbadanje o tem, kdo ima hitrejše prste, je bila prava poslastica za opazovalce.

HoneyBee je danes prevzela vlogo glavne strateginje pri rimah. Ko smo začeli nizati besede na »-je«, se ni ustavila pri petju in plavanju, ampak je vlekla asistentko nekdo za rokav, naj doda še kakšno rimo več. Njena energija je bila tako visoka, da je celo nekoga, ki je hotel malo miru, spodbudila k sodelovanju, na koncu pa je vse skupaj začinila s svojo nalezljivo dobro voljo.

Modroc je vstopil v igro s tisto svojo umirjeno avtoriteto poliglota. Ko so na vrsto prišle države, je Rusijo in Vietnam rešil v trenutku, ko so ostali še iskali atlase. Njegov nastop je bil kratek, a izjemno učinkovit, sploh ko je pri vislicah pokazal, da ga ena napačna črka ne vrže iz tira, in je mirno čakal na svojo priložnost za zmago v nizu.

Errre je pazljivo spremljal dogajanje in ni mogel mimo tega, da ne bi malo podražil HoneyBee, ko je bila za odtenek prepočasna pri enem izmed odgovorov. Njegovi emojiji so povedali več kot tisoč besed, sploh ko je Pepelka začela prevzemati vodstvo. To igrivo rivalstvo med njimi je tisto, kar daje sobi pravi utrip, kjer se vsaka napaka obrne na smeh.

Za konec dneva smo doživeli pravo dramo v »nenadni smrti«. HoneyBee in Pepelka sta bili izenačeni do zadnjega diha, ko je šlo za poznavanje naših gora. Pepelka je izstrelila odgovor o Julijcih, kot bi bila rojena pod Triglavom, in nato kraljevsko častila celo sobo z borovničkami. To je bil tisti popoln trenutek dneva, ko so se vsi napori spremenili v skupno proslavljanje.

— Nika, po zadnji potezi.