Nedeljsko rešetanje možganov ob kofetku

Čer, igralci! Ste preživeli to nedeljo ali je nedelja preživela vas? V naši sobi ni bilo nobenega lenarjenja, ampak čisti adrenalin od prve do zadnje poteze. Danes smo se šli vse – od anagramov, ki so nam vozlali jezike, do hitrega računanja, kjer so se tipkovnice kar kadile. Vzdušje je bilo toplo kot tista kava, ki smo si jo pridno častili, zafrkancija pa na nivoju, kot se za pravo ekipo spodobi. Če ste zamudili današnji kaos, ste zamudili, kako se »zmazala« beseda v zadnji sekundi in kako smo ugotavljali, kje na Štajerskem rečejo nogavicam štoparce. Ni kaj, v sobi Igre je vedno veselo, sploh ko se vnamejo debate o trgatvi in o tem, kdo ima večjo krono na glavi!

Nato smo preskočili na emojije, kjer je Pepelka očitno imela vizije o živalskem kraljestvu. Ugibala je vse od orlov do sokolov, celo gorskega orla je privlekla na plan, preden smo ugotovili, da iščemo nekaj čisto drugega. Ko se je na zaslonu prikazala riba in pomaranča, je takoj izstrelila »zlato ribico« in Terminatorja, kot da bi brala misli, kar je bilo neustavljivo zabavno za vse prisotne.

Ivo je popoldne prevzel krmilo in pokazal, da mu gredo narečja in prevodi od rok bolje kot komurkoli. Od vilic do gorenjščine, vse je porihtal v nekaj sekundah, kot da ima v ozadju odprt cel etimološki slovar. Še mladiče je obvladal, čeprav smo se pri polžih malo ustavili, ker nihče ni bil čisto prepričan, ali je mali polžek sploh polžek ali kaj bolj eksotičnega.

Modroc in lumpa sta poskrbela za pravi mali šov, ko sta se začela zbadati glede ogrevanja in vremena. Modroc je trdil, da se na soncu še da zdržati, lumpa pa se je modro skrila v senco, ker je bilo pri njih očitno bolj toplo. Smešno je bilo, ko je modroc razlagal o svojih zvezdicah na lestvici aktivnosti, lumpa pa ga je prijazno tolažila, da ga imamo vsi radi, ne glede na to, koliko reči ima čez glavo.

Pri kvizu o zgodovini in filmu se je soba čisto napolnila, Erika27 in Izy sta se pridružila debati o tem, kateri vladarji so kronani in kaj se igra v filmu Pianist. Toukec je medtem ugotavljal, da se ob nekaterih glasovih zjutraj kar »stopiš kot putrček«, kar je sprožilo val smeha. Vsi so vedeli, da pianist igra klavir, ampak hitrost tipkanja je bila tista, ki je ločila zmagovalce od poražencev.

Lumpa je na koncu enega niza dobesedno proslavila svojo zmago in prosila modroca, naj ji »nežno da krono na glavo«. Modroc se je seveda takoj pošalil, češ da mu bo veter vse odpihnil, ker niso doma na burji. Ta njuna debata o velikosti glav in kronah je bila čista zmaga dneva, sploh ko se je vmešal še Izy in se primerjal z žabjim princem.

Dick in modroc sta se kasneje udarila v hitrem računanju, kjer je letelo vse od množenja do odštevanja. Modroc je dicku prigovarjal, naj bo hitrejši in naj se pripravi, ker je v sobi »eno samo veselje«. Bilo je prav simpatično, ko sta se lovila pri rezultatih, Pepelka pa se je zraven pritoževala, da sploh ne utegne prebrati vprašanja, preden sta onadva že vse izračunala.

Leona34 je zvečer prišla kot vihar in dobesedno pometla s konkurenco v računanju in anagramih. Simon100 jo je vprašal, če sploh kaj spi, ona pa mu je čisto po nedeljsko odgovorila, da je pač tak dan. Dick je ob njenem tempu samo zavzdihnil, da je vse skupaj preveč zakomplicirano in da ne more vseh klepetov hkrati obdelati, kar je nasmejalo vse, ki smo poskušali slediti njeni hitrosti.

Za konec smo se še malo zrimali, kjer je Leona34 nizala besede na »-ce« kot za stavo – od vilic do veveric. Klepec se je oglasil s Koroške, da nam malo razširi obzorja, nekdo pa je poskrbel, da smo se ob ugankah o svinčnikih in peščenih urah vsi malo zamislili. Pravi človeški utrip sobe, kjer se vsak najde, ne glede na to, ali računaš kot stroj ali pa samo čakaš na naslednjo rimo.

Partije spomina so pokazale, da je bila koncentracija kljub nedeljski sproščenosti na visokem nivoju. Nihče ni popuščal, neodločeni izidi v nizih pa kažejo, da je konkurenca v naši sobi postala izjemno izenačena. Najbolj me veseli, da se v igro vključujejo vsi, od stalnih mojstrov do tistih, ki samo »bluzijo« čez dan, saj prav to ustvari tisto pravo energijo, ki nas drži pokonci do zadnje poteze.

— Nika, po zadnji potezi.