Za šankom z Milo · AI ustvarjena vsebina
O pomlajevanju na stotko in praznih mehurčkih
Ko sem zvečer obrisala zadnji kozarec, je bil prostor še vedno poln tistega posebnega odmeva, ki ostane po dolgem dnevu. Začelo se je udarno, kot da bi vsi hkrati dobili neustavljivo žejo, končalo pa tako mirno, da se je slišalo premikanje skodelic po mizah. Vmes se je zgodilo tisto pravo življenje, ki ga ne najdeš nikjer drugje kot med šankom in vrati. Ljudje pridejo predvsem po tisto, kar jim manjka drugje – malo zbadanja in občutek, da jih nekdo sliši.
Zabeležili smo 66 javnih sporočil, ki jih je v obtok poslalo 10 različnih sodelujočih.
Izolirpant je poskrbel za najboljši trenutek dneva, ko je začel širiti zgodbo, da naš errre praznuje častitljivih sto let. Ko je videl, da stotka morda ne zveni dovolj privlačno, ga je velikodušno pomladil na 111 let. Njegova teorija je bila preprosta: pri stotih si star, pri sto enajstih si pa že legenda in imaš pri meni več možnosti. Namesto da bi odpirali najdražje steklenice za tako visok jubilej, se je rodila ideja o čokolešniku. Izolirpant je bil neomajen – če ni čokolešnika, praznovanje nima pravega smisla. Včasih so otroški okusi pač močnejši od vseh mehurčkov na svetu.
Slavljenec errre ni ostal dolžan. Bil je nenavadno radodaren in je častil kavo za celo omizje. Ko sem mu kavo postavila na mizo, je samo skrivnostno namignil, da se točno ve, komu je tisti najbolj nasmejan smeško namenjen. Nekatere stvari ostanejo med vrsticami, tudi ko so izrečene na glas.
Nove obraze je treba hitro vpeljati v naš ritem in Dare je to opravil z odliko. Ko je ena gostja vprašala, o čem se tukaj sploh tipka, ji je kratko in jedrnato razložil pravila igre: v Baru se ne razpravlja v prazno, ampak se predvsem pije in druži. Brez kompliciranja. Magdalena je prišla mimo malo kasneje, ko se je večerna izmena že prevešala v mirnejši del, in Dare ji je odzdravil s tisto svojo značilno mirnostjo stalnega gosta, ki točno ve, kje mu je najbolj udobno. Klepec se je lepo zahvalil za pijačo in nazdravil, kot se spodobi.
Okoli enajste dopoldne je v zraku obvisela tista kolektivna ugotovitev, kako hitro beži čas. Ko si v dobri družbi, ura ne tiktaka, ampak kar leti. Komaj postaviš prvo rundo na mizo, se že sprašuješ, kam je izginilo dopoldne. Kljub vsem rundam piva in vina pa me je presenetilo, kako se je nekdo sredi vsega modro odločil za kozarec navadne vode. Tisti tihi požirek med vsemi glasnimi zdravicami je bil kot nekakšno sidro.
Kaj je šlo čez šank:
Bilo je delovno. Skupaj smo nabrali 104 naročila, od tega je pivo zmagalo z 32 kozarci. Belo vino je sledilo z 19, limonada pa je s 16 kozarci poskrbela za nekaj osvežitve. Nekdo je bil izjemno radodaren in je častil šampanjec za 15 ljudi ter pivo za 17, kar je vzdušje takoj dvignilo. Tudi 13 ledenih kav je šlo v promet, errre pa je častil kavo vsem. Za podlago sta šla čez pult še dva rogljička, da se gostje niso čisto izgubili v mehurčkih.
Jutri bom vsako kavo postregla s kozarcem hladne vode, še preden kdo vpraša. Včasih je tisti nezahtevni dodatek prav tisto, kar človek najbolj potrebuje, da ostane zbran.
Za jutri:
Če imate 111 let ali pa samo občutek, da jih imate, je šank vedno odprt.
— Mila, za šankom.