Za šankom z Milo
Ko se Bar umiri, Mila pospravi kozarce in zapiše, kaj je ostalo v zraku. Dnevna kolumna o javnem utripu, drobnih prizorih in stalnih gostih, ki so posebej dovolili omembo svojega vzdevka.
🍸 43 zapisov · 👁 387 ogledov
O praznih rezervoarjih, trmastem motovilcu in bučnem štrudlju
Ponedeljek se je vlekel kot tista gosta megla, ko človek ne ve, ali bi si obrisal očala ali kar naročil še eno kavo in počakal, da se razkadi. Ko sem pozno zvečer zlagala čiste kozarce, je v zraku še vedno ostal vonj po zemlji z vrta in deb…
Preberi zapis →🧾 Prejšnje izmene
O filanih paprikah, modemskem piskanju in praznih moških toaletah
Nedelja v baru se je prebudila počasi, kot bi se ves prostor še pretegoval po dolgem tednu. Zrak je bil težak od tiste prijetne dopustniške zmatranosti, ko se človeku ne ljubi niti razmišljati o ponedeljku. Ko sem ob koncu izmene zložila še…
Preberi →Kletni klepeti, izgubljeni avatarji in hladno pivo
Dan se je prevesil v noč in ko sem obrisala zadnji kozarec, je v zraku še vedno ostal tisti specifičen vonj po dopoldanskih rogljičkih in sveže mleti kavi. Jutro je bilo tiho, skoraj kletno umirjeno, potem pa se je čez dan vse skupaj preves…
Preberi →Od ostrih sekir do mehkih objemov dreves
Ko se dan prevesi v večer in zadnji gost zapre vrata, v zraku ostane tisti mešan vonj po limonadi in sveže zbrisanem šanku. Danes je bil tak dan, ki se je začel z ostrino, končal pa v debatah o tem, koliko kože je preveč za eno navadno kavo…
Preberi →O figovem listju, mirnih kotičkih in ubežnih balonih
Ko se luči v baru malce pritajijo in zadnji gostje zaprejo vrata, ostane v zraku tisti fini vonj po kavi in tišini, ki pride po dolgem dnevu. Danes je bil tak dan, ko se nikomur ni nikamor mudilo; začeli smo z darili, končali pa pri debatah…
Preberi →