Ko se gorenjska denarnica na stežaj odpre

Zadnji kozarci so v pomivalnem stroju, na tleh ni več drobtin popoldanske torte in v lokalu končno vlada tista gluha tišina, ki nastane, ko se zadnji gostje poslovijo. Začelo se je čisto počasi, s tistim znanim vonjem po sveže mleti kavi, končalo pa tako, da sem komaj sproti brisala šank. Danes je bil Bar prostor velikih preobratov, od jutranje zateženosti, ko vsi samo strmijo v skodelice, do večernega krohota, ki je stresal police.

Dan se je odprl s HoneyBee, ki se je prav lepo, staromodno zahvalila, ko je pijača pristala na mizi. Takšni trenutki so mi najljubši; tista kratka, iskrena potrditev, da te človek opazi, preden spet potone v svoj svet. To ti da zagon, da tisti dan kavo skuhaš še z malo večjim veseljem.

Potem je prišel jože in takoj začel preučevati kote pri stropu. Zanimalo ga je, ali nas kje snemajo. Ko je ugotovil, da kamere ni, se mu je vidno odvalil kamen od srca. Modroc ga je ob tem samo debelo gledal. Ni mu šlo v račun, zakaj bi kdo v tem miru sploh razmišljal o nadzoru. Njegov mir je nalezljiv, sploh ko se soba začne polniti in vsi iščejo svojo pravico do zasebnosti ob kozarcu refoška.

Po dolgem času se je prikazal bohinc in me takoj dobil na muho. Začel me je zbadati, da v službi ne smem preveč nazdravljati z gosti. Sem se pa nasmejala njegovi iskrenosti, ko je priznal svojo taktiko: v Bar rad samo malo pokuka, da preveri, ali je kdo odprl denarnico in začel častiti.

Ko je videl, da se šampanjec morda ne toči dovolj pogosto, je sam prevzel pobudo. Čeprav se je prej šalil o preverjanju tujih žepov, je na koncu sam stopil do šanka in utišal vse tiste šale o gorenjski varčnosti. Rekel je, da danes časti »gorenc«, in vsem prisotnim privoščil mehurčke. To je tisto, kar imam rada pri tem delu; ljudje te vedno znova presenetijo z eleganco, ko to najmanj pričakuješ.

Ena gostja je poskrbela še za potezo dneva, ko je poslala sladko pozornost čez cel hodnik do VIP sobe. Piškoti so potovali iz rok v roke in nenadoma se je zdelo, da smo vsi v istem čolnu, ne glede na to, za katero mizo kdo sedi. Ko se je dan prevesil v večer, so borovničke in medica začele krožiti hitreje kot novice na tržnici in nihče ni več gledal na uro.

Kaj je šlo čez šank:
Kava je zmagala za las z 39 naročili, ampak borovničke so ji dihale za ovratnik s 36 kozarci. HoneyBee je imela svoj ritem: štiri kave, kakav in torta; očitno je bil dan za sladko. Modroc je poskrbel za resno rundo refoška za 18 ljudi, kar je šank za trenutek popolnoma obarvalo rdeče. Potem se je odprlo: ena runda borovničk za 19 oseb in medica za 17 ljudi. Vrhunec pa je bil seveda šampanjec za vse, ki so takrat še vztrajali.

— Mila, za šankom.