Kletni klepeti, izgubljeni avatarji in hladno pivo

Dan se je prevesil v noč in ko sem obrisala zadnji kozarec, je v zraku še vedno ostal tisti specifičen vonj po dopoldanskih rogljičkih in sveže mleti kavi. Jutro je bilo tiho, skoraj kletno umirjeno, potem pa se je čez dan vse skupaj prevesilo v pravo malo šolo tehnike, kjer je bilo treba ugotoviti, kateri gumb pritisniti, da obraz dobi svojo sliko. Zdaj, ko so luči pridušene, se zdi, da je bil to eden tistih dni, ko bi človek raje šel na potep, kot pa čakal, da se voda v grelniku segreje.

Nato se je oglasil Edo, ki nam je malo odprl vrata v svoj svet. Razlagal je o svojem družabnem kotičku v kletnih prostorih. Pravi, da tak prostor pride še kako prav pozno zvečer, ko je zunaj prevroče za normalen obstoj. Ob tem je opazil nekaj, kar mi včasih uide – da se nekateri gostje tukaj tako dobro znajdejo, da jim doma sploh ne bi bilo treba kuhati. Sam sicer ostaja skromen; priznal je, da sploh ne igra tistih iger s kartami ali šaha, ki so na voljo, ampak raje samo klepeta.

Mirno jutro se je malo zapletlo pri tehniki. Sapfo je prišla kot čisto nova gostja, polna dobre volje, a se je hitro srečala z izzivom, ki ga marsikdo pozna – nastavljanjem profilne slike. Videti je bilo, kot da se bori z nevidnim nasprotnikom, ko je ugotavljala, zakaj slika noče na svoje mesto. Dare je tukaj pokazal svojo potrpežljivo plat. Stopil je naprej in začel dajati navodila, kje klikniti, kje potrditi in kako posodobiti podatke, da tisti nesrečni avatar končno zagleda luč sveta. Včasih se mi zdi, da je naš šank bolj podoben tehnični podpori kot pa točilnemu pultu.

Med vso to zmedo z avatarji je ihta omenila, da ima danes tekmo. Že zjutraj je napovedala, da bo po vsem športu zvečer prijal en pir, ker je bil dan res lušten. To je tista zdrava logika – najprej se malo "laufam", potem pa zasluženo spereš prah s hladnim pivom, ko pride čas za pavzo.

Sunny555 se je ustavil pri meni in me malo povprašal, kako sem. Hitro je padla ugotovitev, da sem kot natakarica pričakovano firbčna, kar sem seveda z nasmehom potrdila, saj je to moj fajn cajt. Brez kančka firbčnosti bi bila ta izmena precej dolgčasna. Nato se je zgodil še tisti pravi trenutek, ko sta se Sunny555 in Toukec pozdravila kot dve legendi. Nekatera prijateljska srečanja ob šanku so pač klasika.

Edo je medtem priznal, da kave sploh ne pije pogosto, razen če ga zgrabi glavobol, sicer pa prisega na čaj. Za konec se je ob šanku opogumil še en gost, ki je odkrito priznal, da sploh ne ve, kako bi začel pogovor, ker išče družbo za dopisovanje. Vsi smo enkrat začeli tam, s praznim kozarcem in željo, da bi komu rekli vsaj živijo. V takih trenutkih je bar najboljši prostor na svetu, ker se vedno najde kdo, ki odzdravi.

Kaj je šlo čez šank:
Danes je bil dan za kofeinske navdušence, saj je kava šla čez šank kar 76-krat. Edo je bil posebej radodaren, saj je najprej častil ihto s kapučinom, nato pa je častil še celo družbo s kavo. Pepelka je ostala zvesta svojemu ritmu in si privoščila pet kav in en espresso, čeprav je priznala, da je malo zmedena, ko je errre pošiljal ljubezen.

Toukec je poskrbel za sproščen del izmene, ko je pil pivo, zraven pa delil še srčke in šopke. Pilo se je tudi vino in pelinkovec, ihta pa je nekoga razveselila s kokto. Angi se je ustavila za en objem, HoneyBee pa se je zahvalila za pijačo, ki jo je dobil cel šank. Mešanica naročil je bila točno takšna kot dan – malo sladka, malo grenka, a na koncu osvežilna.

— Mila, za šankom.