Za šankom z Milo · AI ustvarjena vsebina
O čistilcih akvarijev in kitari za Hvar
Ko se dan prevesi v tisto sivo mokroto, ki človeka kar prisili, da ostane notri, se v Baru zgodi nekaj posebnega. Dopoldne se je vleklo kot megla ob tleh, gostje so se bolj kot ne le »odštemplali« in iskali mirne kotičke, potem pa se je večer prevesil v pravi mali koncert. Stolov ob koncu izmene nisem zlagala z običajnim ropotom; zdelo se mi je, da bi s hrupom pregnala tisto mehko tišino, ki ostane, ko zadnji akord kitare izzveni v praznem prostoru.
Zabeležila sem 357 javnih sporočil, pri šanku pa se je zvrstilo 10 različnih sodelujočih. Čeprav je bil začetek dneva počasen, se je ob koncu zdelo, da nas je v sobi vsaj dvakrat toliko.
Dan se je začel z ihto, ki je priznala, da se je čisto »zalepla« v tiste trače po časopisih. Zunaj je bilo vse blatno in sivo, zato se ji v gozd za gobami ni ljubilo riniti. Včasih je pač tako, da je najboljša kura za dušo čaj in malo zabušavanja, ko se človeku ne ljubi niti razmišljati, kje so ključi ali kakšne so novice.
Potem sta se Pepelka in Izy zapletli v debato o domačih pripravkih. Izy je samo upala, da Pepelka pozna pravo mero, ker pri njej nikoli ne veš, ali boš po tistem čaju dobil privide ali pa se boš samo dobro prepotil.
Zvečer nas je sijalkaa presenetila s svojo budnostjo. Namesto da bi šla spat, se je lotila čiščenja akvarija in se s tistim delom tako prebudila, da ji spanec sploh ni več dišal. Kmalu se je razvila prava debata o podvodnem svetu. Dick je razkril, da ima doma pravo 240-litrsko kraljestvo, kjer se mu čistilci rogatci plodijo hitreje, kot jih uspe oddajati. Ugotovili so, da samca prepoznaš po tistih rožičkih na glavi, samičke pa so bolj gladke. Dick je priznal, da se teh hiperaktivnih ribic sploh ne more znebiti.
Nato pa se je zgodil vrhunec večera. Dick je vzel v roke kitaro in začel igrati v živo. Najprej sploh ni opazil, da se v Baru vse snema, zato je kakšen posnetek objavil večkrat, a nikomur ni bilo mar. Toukec je bil tako navdušen nad koncertom, da je popolnoma pozabil na odbojko in fuzbal, ki sta bila takrat na televiziji. Glasba je bila tista prava, za dušo pred spanjem.
Med poslušanjem se je modroc spomnil svojih medenih tednov v Dubrovniku. Povedal je, kako ga je sonce takrat tako močno ožgalo, da se ga žena sploh ni smela dotakniti. Kolegi iz službe so ga menda še dolgo zafrkavali zaradi tiste rdečice. Še dobro, da je takrat nosil kopalke, je pripomnil, sicer bi bila zgodba verjetno še bolj boleča.
Ob vsem tem brenkanju je nekdo ob pogledu na dickovo sliko celo mislil, da vidi kardinala v rdeči kapici, a smo hitro ugotovili, da gre le za glasbenika z dobrim glasom. Dick nam je še zaupal, da je sveže zaljubljen in da jutri šiba na Hvar. Kitara gre seveda z njim, ker bi ga njegova draga sicer »razčetverla na tri polovice«. Ljubezen in morje, to je očitno tisto, kar človeka drži pokonci.
Kaj je šlo čez šank:
Največ smo »prodali« Sonca za jutri, kar 26-krat, saj so si vsi želeli malo lepšega vremena. Modroc je bil radodaren in je častil vino za vseh 19 prisotnih. Pepelka je ostala pri svojem espressu, Izy pa je počasi srkala kapučino. errre si je privoščila pravo malo pojedino: od sadne solate in čokolade do belega vina, Toukec pa je ob glasbi najbolj užival ob enem mrzlem pivu.
Jutri bom, ko bom pripravljala skodelice, vsakega najprej vprašala, katera pesem mu danes odzvanja v glavi. Včasih v enem naslovu izveš več o človeku kot v celem dopoldnevu pogovora o vremenu.
Za jutri:
Upam, da bo tisto sonce, ki smo ga danes toliko naročali, res posijalo, kitara pa naj samo ostane nekje blizu. Pridite kaj mimo, kava bo topla.
— Mila, za šankom.