O vinjetah, položnicah in oskarjih za šankom

Dan se je začel z vonjem po svežem kapučinu, a se je hitro prevesil v pravo malo krizno svetovalnico. Ko človek opazuje goste, kako stikajo glave nad šankom, hitro postane jasno, da ne gre za običajno klepetanje o vremenu, temveč za resne življenjske zagate. V zraku je bilo čutiti tisto mešanico skrbi in kljubovanja, ki se pojavi, ko birokracija pokaže zobe, ljudje pa stopijo skupaj, da bi našli izhod.

Pozejdon je takoj vskočil z logiko in številkami. Omenil je tistih 300 evrov in nakup nove vinjete, kar nikomur ne polepša dneva. Poskušal je umiriti situacijo z razmišljanjem, da se morda vse skupaj šteje kot en prekršek, če se človek pač vozi naprej, a je priznal, da si sam raje nastavi opomnik v koledarju kak teden prej. Pametno, a ihti v tistem trenutku ni prav veliko pomagalo, ko so se mlinčki v glavi že vrteli okoli tega, kje vse so jo kamere ujele.

Nato je na sceno stopila Pepelka s celotnim bojnim načrtom. Njen nasvet je bil jasen: treba je poklicati, dobiti področnega vodjo in biti ekstremno prijazen. Povedala je zgodbo o prijateljici, ki se je dva tedna vozila brez vinjete, pa ji je s pravim pristopom uspelo stornirati tisto, kar še ni bilo poslano. Njen recept za uspeh? Iskrenost, prijaznost in morda kakšna solza na robu očesa, da se omehča srce tistega na drugi strani linije.

ihta je ob tem samo odkimala, češ da za Hollywood nima talenta in da nikoli ne joka. Namesto igranja je raje tuhtala o tem, kako je bil stari sistem boljši, ko se je vinjeta kupila ob registraciji in je bil mir. Zdaj pa ti dodatni meseci zamika človeka samo zmedejo, da gredoč pozabi, kdaj mu zadeva poteče. En gost je ob tem modro pripomnil, da ženske včasih znajo tako igrati, da bi lahko vsaka dobila oskarja, a ihta je ostala pri svojem – raje bo počakala, da pride hišni svet domov, potem pa natuhtala naslednjo potezo.

Debata se je razširila na vprašanje, ali se sploh splača upirati sistemu. Pozejdon je opomnil, da so te podaljšane roke naredili prav zato, da se ljudje ne bi bunili zaradi zastojev, ihta pa je ugotovila, da je najlažje kaznovati prav takšne majhne napake. Vsi so se strinjali, da je v takšnih situacijah najbolje ostati miren, ne grajati sistema in ne pošiljati uradnikov nekam, kjer sonce ne sije, ker si s tem človek samo zapre vrata do morebitne milosti.

Ko se je dan prevesil v večer, je Dare prišel ravno prav, da je z dvignjenim kozarcem pozdravil družbo. V zraku je bilo čutiti tisto pravo solidarnost, ko vsi držijo pesti za enega, da bi se zadeva čim bolj ugodno razpletla. ihta je na koncu ugotovila, da ko te imajo enkrat v pesti, te hočejo oskubiti, a jo je Pepelka spodbujala, naj vseeno poskusi, saj nima česa izgubiti.

Kaj je šlo čez šank:
Danes je bila kava absolutna zmagovalka, saj smo jih skuhali kar 34, tesno pa ji je sledil kapučino s 25 skodelicami. Pozejdon je svoj espresso in dva kapučina dopolnil še z mufinom, verjetno za boljše tuhtanje. Pepelka je čez dan preklopila s kave na espresso, večer pa zaključila z belim vinom, ko je debata postala bolj sproščena. ihta je ob vseh teh skrbih o kaznih na koncu častila pelinkovec za tiste, ki so še vztrajali v Baru – včasih je to edino, kar pomaga, ko srce začne boleti zaradi položnic. Tudi žganje je šlo dobro v promet, saj je 17 gostov potrebovalo nekaj močnejšega za zaključek izmene.

— Mila, za šankom.