Med nostalgičnim fliperjem in dišečim štrudljem

Ko se večerni dež končno ulije po šipah in se zadnji gostje zavijejo v plašče, v baru ostane tisti specifičen vonj po kavi in starem lesu, ki ga imaš lahko samo rad. Pospravila sem zadnje skodelice in obrisala šank, medtem ko je v glavi še vedno odzvanjal ritem dneva, ki se je začel z neusmiljeno gnečo, končal pa ob kozarcu viskija in starih dobrih klasikah. Danes je bil eden tistih dni, ko se človek zave, da so najboljše stvari v resnici tiste, ki jih moraš doživeti med štirimi stenami, kjer te nihče ne postrani gleda, če si malo po svoje naravnan.

Potem se je tempo umiril in na sceno je stopil ihta. Sedel je tam, kjer je svetloba najlepša, in začel razpredati o starih časih, ko so ob šankih še ropotali fliperji in ko si za pikado potreboval mirno roko. Priznal je, da ga te sodobne igrice, kjer ti stalno nekdo meri čas, samo živcirajo. Raje ima svoj mir in pivo, kar je čisto legitimna izbira za vsakogar, ki ve, da se v življenju ne splača vedno hiteti. Toukec je hitro ujel ritem debate in ihti prijazno svetoval, naj se ne muči s telefonom, ker je vse skupaj preveč utesnjeno za lepljenje glasbenih želja. Predlagal mu je tablico, ampak ihta je ostal pri svojem, če nimaš prostora, da bi normalno nalepil komad od Claptona, potem je mogoče tehnologija tista, ki ima težavo, ne pa človek.

Medtem se je Toukec pošalil, da je bar idealen prostor tudi za tiste, ki se radi pogovarjajo sami s sabo. Nihče te ne moti, pa še vedno si v dobri družbi. To je tista svoboda, ki jo v mestu težko najdeš, da si lahko malo čuden, pa si še vedno čisto naš. Ena gostja je medtem suvereno pripomnila, da je pač legenda in da bi bil bar brez nje preveč tih, s čimer se je težko ne strinjati, tišina za šankom je precenjena.

Pepelka je poskrbela za malo raziskovalnega duha, ko je v šali omenila, da Izyja išče kar po vseh okoliških gostilnah. Dare je ob vsem tem le kratko ugotovil, da je nekdo »ušu«, kar je v našem žargonu lahko karkoli, od pobega pred dežjem do hitrega odhoda domov. ihta in Toukec sta se kasneje zapletla še v debato o sreči pri igrah. Eden je trdil, da gre za čisto statistiko in število poskusov, drugi pa, da je sreča pač tisti neulovljiv trenutek.

Proti večeru se je debata preselila h hrani. Nič ne ogreje duše tako kot misel na dobro joto, ki jo je omenil Pozejdon, ali na topel jabolčni štrudelj, ki je dišal Toukcu. modroc je ob tem poskrbel za piko na i z modrostjo, da se je treba veseliti srečnih dni, ki prihajajo, in nas vse spodbudil, naj uživamo v trenutku.

Kaj je šlo čez šank:
Danes je bila kava absolutna kraljica z 28 naročili, takoj za njo pa so se vrstili nasmehi in rogljički. Dare je svojo izmeno oddelal z dvema kavama in dvema mojitoma, verjetno da je uravnovesil pritisk. Toukec si je privoščil šampanjec, Izy pa je bil za bolj konkretne kombinacije, bela kava za začetek, potem pa radler in pelinkovec za zaključek. Pepelka je mešala kavo, vino in celo šopek, medtem ko je errre delil rože in pivo. Pozejdon je poskrbel, da nihče ni bil lačen, saj je častil pico, zraven pa dodal še sonce za jutrišnji dan. modroc je v svojem slogu častil vino za vse aktivne, ihta pa je ostal zvest viskiju, ki se je ob Claptonovi glasbi prilegel kot ulit.

— Mila, za šankom.