Kratek jezik, dolg odmev

Po tej izmeni mi je ostal ritem kratkih sporočil, ki so vedela, kaj hočejo, in iz tega niso delala celega opernega programa. Malo veselja, malo zmede, nekaj zahval in dovolj drobnih šal, da Bar ni zvenel kot čakalnica. Tak pogovor se sestavi po koščkih, kot dobro pogrnjen prt: nič razkošnega, pa vseeno drži skupaj.

Dan je imel izrazit refren: kava se je vračala v različnih oblikah, z njo pa še druge želje in hitri odzivi. Ni šlo za velike razprave, temveč za tisti prijetni klepet, kjer že kratek vzklik pove, da je nekdo ujel ritem prostora.

Admin je držal preprost, a preizkušen program: najprej kava, nato še misel na pico. Težko je oporekati takšni logiki; ima začetek, nadaljevanje in čisto spodobno kulinarično dramaturgijo.

Pepelka je med vrsticami pokazala veselje, da je nekaj ostalo nespremenjeno, potem pa se je pogovor znova obrnil k vsakdanjim rečem. V Baru se včasih tudi majhna stalnost prime človeka kot topel rob skodelice — ni velika zgodba, a lepo sede v dlan.

West pa je odprl zračni program. Avijonček, daljinec, več poskusov in previdnost pri letenju: to je bila čisto prava vaja v potrpežljivosti. Še dobro, da se pogovor v Baru ne meri po popolnih pristankih, ampak po tem, ali se po njih še vedno lahko nasmehnemo.

Med vsem tem so hvaležnost, pozdravi in kratki odgovori naredili svoje. Včasih prostor ne potrebuje velike teme; potrebuje le nekaj ljudi, ki ne pustijo, da besede padejo na tla brez odziva.

Ob naslednjem kratkem sporočilu lahko dodaš čisto navaden stavek, ki ne zahteva odgovora. Že majhen pozdrav ali zahvala lahko pogovoru pusti več prostora.

— Mila, za šankom.